Kaj je radon?
Radon je naraven radioaktivni plin brez vonja in barve, ki nastaja pri razpadu radija v zemeljski skorji in prodira na površje. Na prostem se hitro dvigne v višje ležeče sloje atmosfere, v zaprtih prostorih pa se akumulira in lahko doseže zelo visoke koncentracije, ki so rakotvorne. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov.
Zakaj je radon nevaren?
Radon je radioaktiven (rakotvoren) in sam kot takšen sicer ne predstavlja velike nevarnosti za človeka. Skupaj z zrakom ga vdihnemo, vendar ga kot plin tudi izdihnemo. Drugače pa je z njegovimi kratkoživimi razpadni produkti, ki so vedno prisotni v zraku skupaj z radonom. Kot aerosole jih namreč pljuča odfiltrirajo od vdihanega zraka. Na steni dihalnih poti, kjer so se usedli, razpadajo in nastali delci alfa napadajo okoliško tkivo ter ga poškodujejo. Te poškodbe so lahko tako resne, da vodijo do nastanka raka.
Kako pride radon v moj dom?
Med večjim delom leta je zračni pritisk v hiši nižji kot v okoliški zemlji, ki obkroža temelje vaše hiše. Ta razlika v zračnih pritiskih vleče zrak iz zemlje vključno z radonom v vašo hišo. Ta lahko vstopa v hišo kjerkoli je kakšna špranja ali odprtina v temeljni plošči oziroma vkopanih stenah.
Priporočene vrednosti
Slovenska priporočena sprejemljiva vrednost koncentracije radona v zraku je 300 Bq (becquerel) na m3 zraka, WHO pa priporoča še nižjo vrednost, in sicer 100 Bq/m3. Enota Bq/m3 nam pove, koliko radioaktivnih razpadov atomov radona in njegovih potomcev se zgodi v vsaki sekundi v vsakem m3 zraka.
Priporočene sprejemljive koncentracije radona v zraku so določene na podlagi tveganja zaradi vseživljenjske izpostavljenosti. Če se v prostorih s preseženimi koncentracijami radona ne zadržujete pogosto, ni razloga za skrb.
Koncentracija radona v vašem domu se določi na podlagi meritev, ki jih lahko izvedete sami.
Tipične vstopne točke
A. razpoke v temeljni plošči in stenah
B. raznih jaških
C. zbiralniki, talni odtoki
D. napake v stiku temeljne plošče s stenami
E. porozni zidaki vkopanih sten in špranje med njimi
F. odprtine okoli prebojev temeljne plošče za komunalne vode
G. dimnik
H. vodovodne cevi, radon vstopa z vodo
Območja z več radona
V Evropi veljajo države, kot so Češka, Finska, Švedska, Švica, Avstrija, Nemčija, Francija, Irska, Združeno kraljestvo, Norveška, Italija, Slovaška, Slovenija, Madžarska in Portugalska, na splošno za območja z višjimi koncentracijami radona v notranjih prostorih zaradi njihove geologije. Vendar to ne pomeni, da so druge države povsem brez tveganja. Tudi lokalna območja v državah, ki veljajo za nizko tvegane, lahko doživijo povečane koncentracije radona. Zato se priporoča merjenje radona v vseh evropskih državah za zagotavljanje varnosti.
Na podlagi do zdaj izvedenih meritev koncentracij radona v Sloveniji in podatkov o geološki sestavi tal so določena območja, kjer je več radona (na zemljevidu obarvano rdeče). To so občine: Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje - Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren - Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika, Žužemberk.
Dodatne meritve se izvajajo tudi na območjih občin (na zemljevidu obarvano rumeno): Bohinj, Borovnica, Brezovica, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Grosuplje, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kanal, Kostanjevica na Krki, Kostel, Metlika, Mežica, Mirna Peč, Mokronog - Trebelno, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Osilnica, Radovljica, Straža, Škofja Loka, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vuzenica, Žirovnica.